Beseda Punkl je primerno izbran simbol za hotel. Gre za trdicionalen predmet iz lokalnega okolja v katerem stoji mladinski hotel in predstavlja popotno opremo, sestavljeno iz tekstilne krpe ovite okoli lesene palice. Nekakšen davni prednik nahrbtnika.
Mladinski hotel Punkl na Ravnah na Koroškem je nova arhitekturna stvaritev arhitektke Maruše Zorec, ki je s svojim timom uspela uresničiti prizadevanja, da se v Sloveniji, deželi izjemno bogati z lesom gradi tudi javne objekte v lesu. Gozd v Sloveniji prekriva 60% površine, imamo zelo raznolik les, ki pa se nažalost koristi kot hlodovina za izvoz večinoma v Avstrijo iz katere se nazaj uvaža različne lesene izdelke.
Hotel Punkl je po dolgem času realizirana sodobna lesena arhitektura v Sloveniji in je bil zgrajen s pomočjo razpisa evropskih finančnih sredstev, ki je zahteval poleg ekološke uporabe materjalov tudi nizko energetsko gradnjo. Investitor mladinskega hotela je občina Ravne na Koroškem, ki je kljub velikim polemikam uspela prepoznati v novem hotelu več prednosti. Zelo redko se gradijo nove stavbe povsem v lesu, tako konstrukcija, kot tudi fasada in notranjost. Gradnja povsem lesenega objekta pomeni v primeru hotela za 30% višji strošek v primerjavi z betonsko - opečno gradnjo. Ob premisleku z možnostjo povečanja kapacitete ležišč na 48 v dvo, štiri, šest in osem posteljnih sobah je projekt postal bolj ekonomsko realen. Ob zmanjšanju stroškov vzdrževanja zaradi nizkoenergetskega standarda se je občina odločila za gradnjo v lesu, v okolju, ki je sicer tradicionalno bogato z gozdovi.
Hotel Punkl predstavlja pomemben vzorčen primer kvalitetne masivne lesene gradnje v Sloveniji na podlagi katere se bodo tudi zasebni investitorji lažje odločali za takšno arhitekturo. Gradnja v domačem lesu je najbolj možna ekološka gradnja, saj uporablja materjal, ki je lokalen in se ga lahko tudi večkrat reciklira, predela v druge izdelke in iz njega na koncu tudi pridobi energijo. V tem časovnem ciklu pa že zrastejo tudi nova drevesa.
Prav zaradi edukativnega naboja, ki ga nosi v sebi iz lesa zgrajena stavba hotela je bila odločitev strateško pomembna. V hotelu je med obiskovalci mnogo mladih ljudi, hotel je postavljen na rob krajinsko urejenega športnega parka in ob središču različnih šolskih objektov ter v bližini mestnega muzeja in knjižnice.
Na začetku projektiranja so bili preizkušeni različni sistemi gradnje v lesu, ki jih obvladuje slovenska gradbena industrija vse od skeletne lesene gradnje, enosmerno lepljenih masivnih plošč do gradnje iz križno lepljenih plošč. Odločitev zaradi prostoreke zasnove, ki ima tudi nekaj večjih prostorov v pritličju ter uporabe vidnih lesenih površin sten in stropov v notranjosti, je bila naklonjena izboru gradnje iz križno lepljenih plošč iz bližnje avstrijske Štajerske, v katerih pa je zagotovo vgrajen tudi slovenski les. Vsi ostali gradbeni elementi od masivnih fasadnih letev pohorske smreke, stropnih opažnih desk, lesenih talnih oblog, lesenih oken in lesenega pohištva so izdeleni iz domačega, večinoma masivnega lesa iglavcev ter bukve in hrasta. Vidni leseni deli v notranjosti so voskani, kar omogoča boljšo obstojnost, vzdrževanje ter dihanje materjala. Nenazadnje takšna obdelava z vonjem, ki ga ima vosek povdarja naravno rabo materjalov v stavbi.
V masivnih križno lepljenih ploščah je uporabljen smrekov les, možna je uporaba tudi drugih lesov, ki bi lahko zmanjšali dimenzije konstruktivnih elementov, vendar bi cena močno narasla. Vprašanje uporabe velikega volumna lesa v konstrukciji trenutno še ne povzroča večjih vprašanj, vendar se razmišlajnje že usmerja v hibridne konstrukcije tako v smislu konstrukcijskih elementov kot materjalov. Konstruktor dr. Bruno Dujić, ki je sodeloval pri konstrukcijski zasnovi hotela razvija nosilne elemente, pri katerih se bo uporabljajlo kombinacjo lesene križnolepljene plošče in lesenih nosilcev, ki bodo bistveno zmanjšali porabo lesa v konstrukciji. Da bi se izognili pri večjih razponih prevelike porabe masivnega lesa je bila na enem mestu v hotelu uporabljena kombinacija lesa s kovinskim konstrukcijskim elementom. Enako se je v delu, kjer je objekt vkopan in v stiku s tlemi namesto lesa uporabila betonska konstrukcija. Vprašanje ortodoksne rabe lesa nas pripelje tudi do vprašanja koriščenja lepil pri križno lepljenih ploščah. Tudi če bi rešili vprašanje lepila pa se lahko hitro začnejo odpirati druga vprašanja od načina uporabe energije in načina sečnje, obdelave lesa do rabe materjalov in tehnik, ki jih uporabljamo v predelavi. Pri pravilnem koriščenju lesa lahko veliko naredimo že z sečnjo v najprimernejšem zimaskem času ob mlaju, ko so sokovi v lesu minimalni. V Sloveniji še vedno prevladuje tradicionalna sečnja posameznih dreves v gozdu, vendar je nevarnost, da se bo zaradi večje komercijalizacije zapostavila ta sonaraven pristop umaknil golosekom, ki povzročajo velike rane v prostoru s posledicami na povečanem drsenju tal.
Stavbni volumen hotela je zasnovan premišljeno z bolj kompaktnim pritličjem, kjer so večnamenski prostori ter členjenim nadstropnim volumnom, ki združuje skupine sob orientiranih na vse štiri strani neba. Artikulacija volumnov je premišljena tudi s strani vodenja naravne svetlobe skozi prerez, ki uspe ustvariti karateristične ambiente znotraj enotnega stavbnega volumna. Nekoliko povečana zasteklitev proti jugu v pritličju pripomore k dobitkom toplote pozimi in zaradi tega dopušča tudi severno zasteklitev.
Pot do vhoda hotela nas vodi mimo dveh velikih hrastovih dreves, ki predstavljata pomembeno občutenje človeka pred vstopom v arhitekturo povsem izdelano iz lesa. Pot nas pripelje do nadkritega zunanjega vhodnega prostora, lože, ki predstavlja uvod v serijo prostorov srečevanja tudi v notranjsti stavbe namenjenim tako gostom, kot domačinom. Motiv pogleda proti dvema hrastoma se ponovi, ko odhajamo iz hotela,
Da bi lahko doživeli arhitekturne kvalitete stavbe mladinskega hotela v celoti, z vsemi čutili, tudi vonjem po lesu, moramo izkusiti stavbo v živo. Zagotovo je Maruša Zorec del gozdnega ambienta slovenske Koroške uspela vgraditi v arhitekturo hotela, saj je s sledečim citatom izrazila intimna občutenja, ki jo spremljajo pri njenem kreativnem delu: “Doživljanje svetlobe zgodnjega jutra v mogočnem gozdu na Pohorju ali vonj svežega lesa nas povezujejo s spomini na naše zgodnje otroštvo ...”